Zakaj sanjamo o mrtvih in kaj to pomeni

Obstajajo dokazi, da se pokojni bližnji pojavljajo v človeških sanjah verjetno že toliko časa, kolikor obstajajo ljudje – navsezadnje sta v grški mitologiji bog spanja Hipnos in bog smrti Tanatos dvojčka. Poleg tega so v mnogih religijah sanje o mrtvih razumljene kot duhovno sporočilo ali kot znak tolažbe. Toda kaj o tem pravi psihologija? Odgovor je zapleten, piše spletni portal Psychology Today.

Ponavljajoče se teme

Najprej je pomembno razumeti, da se pri tovrstnih sanjah določeni motivi pogosto pojavljajo. Študija iz leta 2013, objavljena v reviji The American Journal of Hospice and Palliative Medicine, je pokazala, da pogoste teme vključujejo "prijetne spomine ali izkušnje, pokojnika brez bolezni, spomine na pokojnikovo bolezen ali čas smrti, pokojnika v onostranstvu, ki se zdi miren in spokojen, ter pokojnika, ki sporoča sporočilo".

Če ste imeli sanje, v katerih je vaš bližnji živ in zdrav ali v katerih vam poskuša nekaj sporočiti, zagotovo niste edini, saj so bile te teme med preučevanimi posamezniki pogosto zabeležene, piše Phil Lane, avtor omenjenega članka.

Kot pravi Lane, ima tudi sam ponavljajoče se sanje o materi, ki je pred skoraj desetletjem umrla zaradi raka. "Mati je v sanjah še vedno živa, vendar se zdi, da to vem samo jaz. Z njo lahko komuniciram samo jaz, nihče drug. Nobeno psihološko ali terapevtsko znanje mi ne omogoča, da bi popolnoma razumel, kaj te sanje pomenijo; vem le, da gre za sanje, ki se ponavljajo, in za sanje, ki mi po mojem mnenju omogočajo, da se še naprej spopadam s svojimi zapletenimi občutki glede njene bolezni in smrti," je zapisal.

Jungovske in freudovske interpretacije

Psiholog in psihiater Carl Jung bi se do neke mere verjetno strinjal s takšno razlago. Jung je namreč verjel, da sanje vzpostavljajo neposredno povezavo z nezavednim in ponujajo vpogled v našo psiho. "Tako bi te sanje pri meni lahko pomenile, da pogrešam svojo mamo, da še vedno skušam v celoti osmisliti njeno odsotnost in da je njena smrt zame še vedno pomembna. Vse to drži."

Jung še navaja: "Tako kot se telo namensko odziva na poškodbe ali okužbe ali kakršnakoli nenormalna stanja, se tudi psihične funkcije odzivajo na nenaravne ali nevarne motnje z namenskimi obrambnimi mehanizmi. Med te namenske reakcije moramo vključiti tudi sanje, saj te zagotavljajo nezavedno gradivo, ki se izoblikuje v dani zavestni situaciji, in ga zavesti posredujejo v simbolni obliki."

Jung je torej verjel, da sanje služijo določenemu namenu in niso zgolj nesmiselne, razdrobljene podobe, ki jih nezavedno naključno sestavlja. Poleg tega Jung meni, da so sanje dejansko prilagodljivi obrambni mehanizmi za soočanje s "poškodbami" psihe. In morda ni večje čustvene poškodbe kot izguba, meni avtor.

Sigmund Freud, psiholog in ustanovitelj psihoanalize, je imel nekoliko drugačen pogled na pomen sanj.

"Ni neobičajno, da iz kakšnih dolgih, zapletenih in prepletenih sanj posebej izstopa en posebej jasen del, ki vsebuje uresničitev želje, vendar je povezan z veliko bolj nerazumljivim gradivom," je zapisal. Sanje pri Freudu niso bile tako "neposredna povezava" kot pri Jungu, vendar je sklep, ki ga lahko potegnemo, podoben: sanje so namenske in funkcionalne.

Freud dodaja, da so sanje "prikrite uresničitve potlačenih želja. Zanimivo je, da imajo prav tisti, ki sanje razumejo kot napovedovanje prihodnosti. Čeprav prihodnost, ki nam jo sanje pokažejo, ni tista, ki se bo dejansko zgodila, temveč tista, za katero bi si želeli, da bi se zgodila".

"Tako ponavljajoče se sanje o moji materi seveda ne napovedujejo, da je dejansko živa, temveč izražajo mojo željo, da bi bila," meni avtor članka. "Ta potlačena želja pride na površje, ko sanje prevzamejo obliko drugačne resničnosti, v kateri je moja mati živa." Pošteno je reči, da imata tako Jungov kot Freudov pogled na pomen sanj smisel. Toda kaj pomenita za sanjalca? Kakšno zvezo imata s čustvenim procesom izgube in smrti?

Učinki sanj

Raziskave med ljudmi, ki imajo tovrstne sanje, ponujajo zanimive odgovore na to vprašanje: rezultati prej omenjene študije zaključujejo, da so posebni učinki sanj na procese žalovanja vključevali povečano sprejemanje smrti bližnjega, tolažbo, duhovnost, žalost in kakovost življenja. "Ti rezultati podpirajo teorijo, da so sanje o pokojnih zelo pogoste med žalujočimi in imajo zanje pogosto globok pomen," so zaključili avtorji omenjene študije.

Če je torej tisto, kar pridobimo iz sanj o pokojnih, tolažba, sprejemanje in pomen, potem ne moremo oporekati ideji, da te vrste sanj služijo pomembnemu namenu.

"Čeprav psihologija poskuša osmisliti psiho ter njene zavedne in nezavedne funkcije, pa moramo sprejeti, da vsega na področju človeškega čustvenega doživljanja preprosto ne moremo razložiti. In čeprav sanj verjetno nikoli ne bomo v celoti znanstveno razumeli, se lahko tolažimo z zavedanjem, da se tako, kot si naše telo lahko opomore od telesne poškodbe, lahko tudi naše nezavedno opomore od psihološke poškodbe – in da so sanje morda pomembno orodje v tem procesu okrevanja in pri celjenju po izgubi, je zaključil Phil Lane.